PODATKOVNA ZBIRKA GROBE RIMSKE KERAMIKE       Inštitut za arheologijo       Znanstvenoraziskovalni center SAZU

Iskanje | O podatkovni zbirki | Pomoč

Pomen

Keramični izdelki zaradi potenciala, ki ga imajo za datacijo, pa tudi za analizo gospodarskih odnosov, socialnih in etničnih razmerij, že dolgo časa veljajo za enega najpomembnejših virov arheoloških informacij.

Med keramičnim gradivom je najpogostejša groba keramika. Pod tem imenom razumemo posodje, neobhodno potrebno za vsakdanje aktivnosti, ki ustreza zahtevi minimalni stroški – maksimalni učinek. Pri njegovi izdelavi gre v veliki večini za izrazito lokalno usmerjeno proizvodnjo manjšega obsega, za katero je značilna velika individualnost v tehnologiji, obliki in okrasu. Taka, lokalno usmerjena proizvodnja tudi v času gospodarskega razcveta in dinamične trgovine ohranja lokalno tehnološko znanje. To dejstvo postane izredno pomembno v času propada osrednje oblasti in s tem povezanih ekonomskih sprememb v pozni antiki.

Raziskave grobe keramike so v zadjem času močno napredovale, hkrati pa so se izostrili tudi problemi pri študiju tovrstnega, zelo specifičnega gradiva. Tovrstna keramika je večinoma grobe izdelave, zelo heterogena, zanjo pa je značilna pa je tudi velika fragmentarnost, ki otežuje prepoznavanje oblik. Precej gradiva ne izvira iz zaprtih kontekstov, pogosti so rezidualni kosi, nekatere oblike in tehnološke značilnosti pa kažejo na dolgo trajanje in s tem otežkočajo natančnejšo datacijo.

Kljub omenjenim problemom prvi vneseni keramični sklopi in njihova analiza (Tonovcov grad) kažejo, da je prav s pomočjo keramičnega gradiva mogoče odgovoriti na precej zgoraj zastavljenih vprašanj.

V zadnjih nekaj desetletjih je bilo v Sloveniji delno ali v celoti raziskanih veliko poznoantičnih višinskih naselij. Pri tem so bile pridobljene velike količine keramičnega gradiva, ki pa v glavnem ostaja neobjavljeno. Zato je glavni cilj predlaganega projekta, da postavi enotne temelje za obravnavo grobe poznoantične keramike ter s tem vzpodbudi študij tega gradiva, posledično pa njegovo publiciranje skupaj z ostalimi sklopi gradiva iz poznoantičnih naselbin.

***

Podatkovna zbirka grobe rimske keramike kot temelj za analizo poznoantične poselitve v Sloveniji
(spletna stran projekta)

***

Literatura

MODRIJAN, Zvezdana. The last phases of the settlement at Tonovcov grad (Slovenia) : the ceramic evidence. V: MENCHELLI, Simonetta (ur.). LRCW 3 : late Roman coarse wares, cooking wares and amphorae in the Mediterranean : archaeology and archaeometry : comparison between western and eastern Mediterranean, (BAR international series, 2185, 1; 2185, 2), 2010, 687–694.

MODRIJAN, Zvezdana. Continuity in late antiquity Slovenian fortified hilltop settlements. V: Keszthely-Fenékpuszta im Kontext spätantiker Kontinuitätsforschung zwischen Noricum und Moesia, (Castellum Pannonicum Pelsonense, vol. 2), 2011, 157–171.

CIGLENEČKI, Slavko, MODRIJAN, Zvezdana, MILAVEC, Tina. Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Naselbinski ostanki in interpretacija / Late Antique Fortified Settlement Tonovcov grad pri Kobaridu. Settlement remains and interpretation. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 23, 2011.

MODRIJAN, Zvezdana, MILAVEC, Tina. Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique Fortified Settlement Tonovcov grad pri Kobaridu. Finds. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 2011.